STE VEDELI, DA miselnemu premlevanju v psihologiji rečemo ruminacije oziroma v angleščini rumination, kar pomeni prežvekovanje? Prežvekovalci, npr. krave, hrano na hitro pojedo, potem pa gredo v varno okolje, kjer se hrana povrne v usta in bolje prežveči. Podobno pri miselnem premlevanju včasih nek problem v mislih vrtimo in vrtimo in vrtimo in kar ne moremo ven iz tega miselnega toka. To je običajen proces naših možganov, to naši možgani počnejo. A večinoma od tega ni nobene koristi. Pri ljudeh s tesnobo pa je zraven pogosto prisoten močan strah: “Zakaj me je tako pogledal?”, “Zakaj nisem izbral drugih besed?”, “Kaj so si mislili o meni?” … ipd. Take misli lahko človeka popolnoma prevzamejo. In zalotimo se lahko, da že eno uro sedimo na kavču s svojimi mislimi. Vrtimo se v nekem miselnem krogu, ki ne pripelje nikamor. Nikamor se nismo premaknili, le čas, ko bi se lahko ukvarjali z bolj koristnimi ali zadovoljujočimi stvarmi, je minil. Na terapiji je ena od nalog tudi ta, da se s klientom naučiva premlevanje najprej opaziti, nato pa se nanj drugače odzivati. Tako, da svojih misli ne vzamemo tako resno, da jih “ne kupimo”. Da nas misli toliko ne prežamejo. In nato pozornost nežno usmeriti na stvari, odnose oziroma aktivnosti, ki so za nas bolj smiselni in koristni. V skladu z našimi vrednotami. Vam je poznano takšno premlevanje? Kam vas največkrat zapelje? Vabim vas, da mi pišete na janja@psiholosko-svetovanje.com.
Avtorica članka je univerzitetna diplomirana psihologinja in psihoterapevtka Janja Javoršek.