Preveč premlevate?
STE VEDELI, DA miselnemu premlevanju v psihologiji rečemo ruminacije oziroma v angleščini rumination, kar pomeni prežvekovanje?
Prežvekovalci, npr. krave, hrano na hitro pojedo, potem pa gredo v varno okolje, kjer se hrana povrne v usta in bolje prežveči.
Podobno pri miselnem premlevanju včasih nek problem v mislih vrtimo in vrtimo in vrtimo in kar ne moremo ven iz tega miselnega toka. To je običajen proces naših možganov, to naši možgani počnejo. A večinoma od tega ni nobene koristi.
Pri ljudeh s tesnobo pa je zraven pogosto prisoten močan strah: „Zakaj me je tako pogledal?”, „Zakaj nisem izbral drugih besed?”, „Kaj so si mislili o meni?” … ipd.
Take misli lahko človeka popolnoma prevzamejo. In zalotimo se lahko, da že eno uro sedimo na kavču s svojimi mislimi. Vrtimo se v nekem miselnem krogu, ki ne pripelje nikamor. Nikamor se nismo premaknili, le čas, ko bi se lahko ukvarjali z bolj koristnimi ali zadovoljujočimi stvarmi, je minil.
Na terapiji je ena od nalog tudi ta, da se s klientom naučiva premlevanje najprej opaziti, nato pa se nanj drugače odzivati. Tako, da svojih misli ne vzamemo tako resno, da jih „ne kupimo”. Da nas misli toliko ne prežamejo.
In nato pozornost nežno usmeriti na stvari, odnose oziroma aktivnosti, ki so za nas bolj smiselni in koristni. V skladu z našimi vrednotami.
Vam je poznano takšno premlevanje? Kam vas največkrat zapelje? Vabim vas, da mi pišete na janja@psiholosko-svetovanje.com.
Če se v prebranem prepoznaš in želiš tesnobo zares razumeti ter obvladati, si poglej brezplačno video predstavitev…
Preberi še…
Odpri si pivo in uživaj v razgledu
K meni pogosto pridejo ljudje, ki so dosegli vse, kar so si zastavili. Diplome, kariero, urejen dom. In potem, nemalokrat na robu izgorelosti, vprašajo: „Kaj naj pa zdaj?” Moj odgovor jih skoraj vedno preseneti…
Preberi članek →
Dragi gospe v SPOMIN
Lani sem delala z gospo tik pred upokojitvijo. Njeno težavo sva razrešili, potem pa sva se veliko pogovarjali o vsem, kar bo končno počela v jeseni življenja. Te dni sem izvedela, da je umrla. Od takrat se mi po glavi vrti eno samo vprašanje…
Preberi članek →
Nekaj pa je še takih ljudi
„Janja, krvavo te rabimo! Dolenjska te krvavo rabi!” Tako me je Anita Ogulin klicala v Novo mesto, ko sem bila še čisto zelena in negotova, ali sploh zmorem prva svetovanja. Ona pa je verjela vame, kot da sem že leta na sceni. Tole je moj spomin nanjo…
Preberi članek →